Skip to content Skip to footer

Kako preko težkih življenjskih situacij?

Ta stvar imenovana problem… Od kod ta stvar imenovana problem izhaja? Vedno je tu um. V resnici so vse le situacije. Um pravi, to je težava, s katero se morate spoprijeti. Zakaj? Da bi um ostal pomemben. Vse je treba videti le kot situacijo in nobena situacija ne traja večno. Razmere se spreminjajo. Ena stvar vodi k drugi in pride tretja. Zato pravim, da sta možni dve obliki človeškega obstoja: Ena je sreča, druga je žalost. Nič ni večno. Oboje ne ostane za vedno. Torej, um vedno nekaj kuha in pravi: “Hej, poglej sem. To je težava.” Težava izhaja iz pričakovanj. Um ves čas pričakuje srečo, ves čas zavrača bolečino. Torej, kaj ostane? Tisto, čemur se upirate, ostane. Kar sprejmeš, pride in gre. Kadarkoli pogledate življenje, poglejte, čemu se upirate ali česa se bojite. To je tisto, kar ostane. Kar imate radi, je vaše stanje. Če ste srečni, sploh ne boste vedeli, da je nekaj ostalo. Ostajalo bo, ampak ostalo bo tiho. A kadarkoli se nečemu dolgo upiramo, še posebej, če zavračamo kakšno od svojih slabosti… Ampak povejte mi eno osebo na tem svetu, ki nima slabosti.  Moč ni vedno prednost. Vsi mamo prednosti in slabosti. In tako mora biti. Mi vsi, sedem in pol milijarde ljudi na svetu, imamo prednosti in slabosti. In tako mora biti. Če si rečemo: “Nimam slabosti”, lažemo, kajne? Vendar se trudimo, da zakrijemo vse svoje slabosti in pokažemo moč. Potem se moramo zamaskirati, nadeti maske. Smo hinavci. To je ravno tisto, kar ustvarja situacije ali težave. Če ste naravni, če ste spontani, če ste ti vi, nič ne postane problem. Pojavile se bodo situacije, vendar boste brez težav prešli vse situacije, ker vas rezultati ne vežejo. Sprejemate jih. Situacije se dogajajo, jaz se odzovem. Kadar koli se upirate, pride do trenja, tu je konflikt in z njim povezano nasilje. Ko je tu nasilje, je tu tudi bolečina. To so lahko misli, besede, dejanja. Ko je tu negativnost ali odpor, potem je s tem vedno povezana bolečina. Če pa si ljubezen in na vse gledaš kot na del sebe, vidiš samo sebe. Pravzaprav ni nič oddvojeno od vas. Vsi ljudje, na katere naletite ali vse situacije, s katerimi se srečujete v dnevu, vse so vaši odsevi. Kadar imate ogromen strah pred nečim, pride ta stvar, ker jo privlačite. Veste… Enako kot ljubezen. Ko imaš nekaj rad, še posebej, ko ljubiš sebe in sprejemaš sebe, privlačiš vse dobro tega sveta. Ko shranjujemo več in več in neradi delimo z drugimi, izražamo revščino. Kaj potem dobite od sveta? Revščino. Stanje revščine. Tako to deluje, veste.

Torej, če na življenje gledate z velikega zornega kota, razumete, da je vse vaš odsev. Vse stvari si sami ustvarimo. In potem tukaj ni dobrega ali slabega. Brez DA in NE. Vedno rečem, da obstaja samo ena stvar, ki mi ni všeč na tem svetu. Te ne priporočam nobenemu, ki mi sledi. To je nasilje, v mislih, besedah ali dejanjih. Drugače je vse v redu. Zakaj pravim, da nasilje ni dobro? Ker ustvarja negativne posledice. Ko ste jezni na nekoga, ste pravzaprav jezni nase. Od kod izvira jeza? Iz razočaranja. In razočaranje temelji na pričakovanju. Če od vas ne pričakujem ničesar, vas lahko ljubim brez razloga. Lepo je. Veste, nekoga lahko ljubite brez razloga. To je neverjetno. Če pa od vas kaj pričakujem, potem že razmišljam, računam, načrtujem, sodim. Vse te stvari se zgodijo. Onesnažimo celoten sistem.

Predvsem morate razumeti, da nikjer ni težav, razen v umu. Obstajajo takrat, kadar ste budni. Ko sanjate, ta težava ne obstaja. Ko ste v globokem spancu, noben tak problem ne obstaja. Ko se zbudiš, prineseš to težavo. Veste, vse so situacije, s katerimi se morate spoprijeti, ker ste jih sami pripeljali. Pripeljali ste jih v resničnost. Morda nezavestno, celo nezavedno. Kot recimo stvar, ki jo gledate na televiziji in se poglobite vanjo. Potem pritegnete tisto čustvo vase in to se bo verjetno odražalo v vašem življenju. Morda tega sami še niste izkusili, toda… Karkoli se je zgodilo na televiziji, ste verjeli, da je vaše. Ujeli ste ta občutek v notranjosti. Lahko se zgodi. Kar tako, saj smo kot spužva.

Živa prijaznost, živo sočutje ima veliko in globoko vrednost. In ima veliko moči in to bo spremenilo zavest… Lahko spremeni kolektivno zavest. Vibracije se spreminjajo, frekvence se spreminjajo z vašim življenjem. To je najboljše sporočilo. Življenje je vaš največji Guru. Življenje je največji učitelj. Nihče vam ne more dati boljših lekcij kot pa življenje. Torej, sprejmite življenje, objemite življenje. Imejte se radi. To bi morali storiti. To je vaja, ki jo moramo opraviti. In vedno verjemite, da je Bog znotraj vas. Veste, govorimo z Bogom izven sebe. Mislimo, da bo prišlo nekaj izven nas in nam nekaj dalo, vendar to ni resnica. Dobite to, kar ste. Od Zemlje prejemate vse, kar ste. Točno to, kar ste. Glejte, vaša usoda je takšna kot ste vi. Ne tisto, kar zahtevaš ali prosiš. Vse pride k vam. Če ste mirni, pride mir do vas. Če sprejemate sebe, sprejemanje pride do vas. Če ljubite sebe, ljubezen pride do vas. Ko imate sebe radi, ne morate nikogar obsojati. Ker vidite samo sebe. Ko sodite sebe, sodite tudi druge. Ko sebe kritizirate, boste začeli kritizirati druge in povsod boste videli težave. »Vsi ljudje so slabi. Jaz sem dober. Je to mogoče?« Vse so odsevi. Imate vso pravico, da ste popolna ljubezen. Vso pravico. Nihče vam tega ne more vzeti. Tudi če ste v svoji najhujši situaciji.

Ta primer vedno rad navajam. Bil je ogromen cunami na Japonskem pred nekaj leti. Takrat so bili otroci v šoli. Majhni otroci, 4 ali 5 let stari otroci, ki so imeli male steklenice vode in nekaj hrane. In slana voda je prišla v mesto. Ni bilo pitne vode. Ti otroci so delili to pitno vodo z drugimi, ne da bi jim kdo rekel. To je bilo dokazano. Vidite, točno takšni v resnici smo. Otroci to vedo. Zakaj tega ne moremo vedeti mi? Kdaj smo nehali razumeti te majhne in ​​pomembne stvari? Kdaj? Ko smo se odločili, da smo odrasli. Ali smo? To je spet iluzija, kajne? Vsi smo otroci matere Zemlje. Vseeno je koliko si star. Starost je le dejavnik, povezan s telesom. Vi ste onkraj starosti. Vi ste večni. Vi ste brez starosti. Telo ima določeno starost. Ampak to je zato, ker imamo predpisano trajanje. Mejo. To je to. Ampak to ni pomembno. Kaj je starost? Vsi smo otroci. Pravzaprav smo otroci Zemlje in tako bi se morali obnašati in si deliti to kar imamo. Na Zemlji ne bi bilo težav. Nobenih težav.

Hvala vam.