Pozdravljeni dragi prijatelji. Danes sem razmišljal o naših omejujočih prepričanjih. Mislim, da sem vam pravil zgodbo o tem, kako divjega slona ukrotijo ​​trenerji… Prvo in najpomembnejše, kar morajo doseči je, da omejijo svobodo slona. V naravi so divji in svobodni; lahko delajo, kar hočejo. Sloni običajno živijo v skupinah, so družabna bitja, zelo inteligentna bitja. Ko je slon ujet, pa ga je težko disciplinirati. Kar ti trenerji storijo je, da slonom na zadnje noge privežejo zelo tesno vrv in jih pustijo tako. Slon se po svojih najboljših močeh želi osvoboditi in ves čas vleče za vrv in zaradi trenja se začnejo poškodbe. Poškodbe začnejo naraščati, ko dnevi minevajo. Vaditelji jih ne poskušajo pozdraviti; preprosto pustijo tako kot je. In bolečina je izjemna; nenehne in stalne bolečine zaradi poškodb zadnjih nog. Potem pa slon preneha vleči. Popusti in ne vleče več. Razume, da teh vrvi ni mogoče pretrgati. Slon se torej preda.

Potem pa vaditelji prav tega slona uporabljajo za različne zabave ali ostale potrebe. Slon postane krotek; uboga drobnega človeka, veliko manjšega in šibkejšega od sebe. Toda začetno omejujoče prepričanje, ki so ga trenerji dali slonu, ostane za vedno. Bistvo so omejujoča prepričanja. Vsi imamo omejujoča prepričanja, tako kot ta slon. Nekaj ​​travmatičnih spominov iz preteklosti, ustrezne agonije, občutka nemoči in z njimi povezanih čustev, ki jih nosimo, nas vodi ali veže z našimi omejujočimi prepričanji in deluje skozi celo življenje.

Mnogim življenjskim priložnostim se izogibamo. Ne dosežemo ciljev le zaradi svojih omejujočih prepričanj. To je resnica. Razumeti moramo, da smo brez vseh teh omejujočih prepričanj tako divji, svobodni in močni, kot bi bil običajen slon v gozdu. V vsakdanjem življenju bi morali biti uspešni. Prav tako bi morali biti pomemben del naše družbe s pozitivnimi dejanji v družbi, v skladu s svojimi sposobnostmi. Včasih so ta omejujoča prepričanja tako skrita, da jih niti ne prepoznamo. Potrebujejo globok vpogled navznoter, introspekcijo, kontemplacijo.

Koliko situacij v življenju zaradi omejujočih prepričanj nismo mogli obvladati? Poskušajmo razumeti. Včasih omejujoča prepričanja ustvarijo naši starši, učitelji ali družba. Včasih omejujoča prepričanja ustvarijo religije; vsi ustvarjajo skoraj podoben učinek. To smo videli že v zgodovini. Omejujoča prepričanja so odvzela velike možnosti za velik napredek v človeškem obstoju. To je zelo pomembno razumeti, omejujoča prepričanja obstajajo. Zelo pomembno je, da jih spoznamo in stopimo preko njih.

Smo pa pravzaprav lahko izjemno močni. Nič nam ne more preprečiti, da bi dobro delali na tem svetu. Vedno rečem svojim ljudem, ljudem, ki verjamejo vame, da smo močni kot ekipa in naš namen je vedno čist. Nikomur ne želimo škodovati; v nas ni nasilja; v sebi nimamo jeze, sovraštva, ljubosumja, maščevanja, ker ta onesnažujejo naš notranji prostor. Imamo samo ljubezen; imamo sočutje; imamo prijaznost. To je zelo močno. Sočutje je močno; prijaznost je močna.

Imeti moč in imeti disciplino – moč brez discipline lahko naredi škodo. Moč brez discipline ustvarja atomske bombe, ki uničijo celotno raso. Videli smo katastrofo, ki se je zgodila v Hirošimi in Nagasakiju. Toda danes imamo s seboj veliko večje, veliko bolj uničujoče atomske zmogljivosti, ki bi lahko izničile celotno človeštvo. Negovati moramo skromnost, sprejeti moramo ljubezen in biti sočutni ter prijazni. Zamislite si, da imate veliko moč in jo uporabite v dobro. Kakšna bo posledica? Lahko je zelo odločilna za celotno človeško raso. Imeti veliko moč in zmogljivosti je vrhunsko, vendar jo uporabljamo za omejevanje, škodovanje ali uničevanje, kar dobesedno pretresa korenine naše vrste.

Narava nam podarja vse možnosti. Narava nam je dala vse. In narava nam še naprej zagotavlja, da lahko doživljamo in izvršujemo. Biti moramo realni. Moramo biti odgovorni. In živeti moramo čisto in skladno življenje, kot eden tistih velikih Lamasov, ki so jih Kitajske oblasti aretirale in zaprle ter mučile po napadu na Tibet. Ko so ga izpustili, je povedal o svojem času v zaporu. Očitno je bilo zelo mučno; to je bilo zanj, za njegovo ravnovesje zelo težko, ker so ga po najboljših močeh poskušali zlomiti. Kot vedno so ga kot vojnega ujetnika skoraj vsak dan mučili 25 let. Ko so ga vprašali ali se je vsega mučenja bal, je rekel da. Resnično duhovna oseba ne bo imela strahov. Za strahove ni prostora. Če res hodite po poti čistosti, bi morali biti neustrašni. Boga lahko ljubimo, ker Bog sedi v vas kot dejavnik vaše duše. Boga je treba ljubiti. Bog je ljubezen. Lama pa je rekel: “Bilo me je strah.” Trikrat se mi je strah pojavil na platnu misli. Vsakič je bil to strah, da bom na koncu sovražil zatiralce, fante, ki me mučijo. In to lahko povzroči notranjo kontaminacijo. Nisem hotel imeti nobene zveze z notranjo kontaminacijo. Ta strah se je zgodil trikrat.

Da bi ohranili čistost, potrebujete nenehno pozornost. Vsak dan, vsak trenutek morate poskrbeti, da vam jeza, sovraštvo, ljubosumje, maščevanje ali kakršna koli čustva, ki so po naravi težka in negativna, ne bi smela priti v misli. Morali bi biti osvobojeni vsega tega. To je pomembno. To je ključno.

Strah vas veže, zato morate vaditi neustrašnost. Izogniti se je treba vsemu, kar v vas povzroča strah pred nečem. Saj en strah vodi v drugi strah. Strah veže in strah izkrivlja naš vid. Pomembno je vedeti, da smo rojeni svobodni in imamo vso pravico, da izkoristimo svoj najvišji potencial in možnost obstoja, medtem ko živimo na Zemlji. Življenje je treba živeti. Življenje je treba izkusiti. Življenje nam je dalo priložnost, da dosežemo najvišjo možnost človeškega obstoja. To moramo izkoristiti in ne le obstajati, kot opeka na steni. Živite polno življenje. Imamo to priložnost in to zmožnost.

Danes vas bom pustil s temi mislimi. Razmislite o tem in se pogovorite med seboj.

Veliko ljubezni. To je Mohanji.