Zgodba o kralju in Lobanji vse kar imamo je ta trenutek

PODCAST MOHANJI SPEAKS #62

Dobrodošli v Mohanji Speaks.

Ta stvar imenovana problem… Od kod ta stvar imenovana problem izhaja? Vedno je tu um. V resnici so vse le situacije. Um pravi, to je težava, s katero se morate spoprijeti. Zakaj? Da bi um ostal pomemben. Vse je treba videti le kot situacijo in nobena situacija ne traja večno. Razmere se spreminjajo. Ena stvar vodi k drugi in pride tretja. Zato pravim, da sta možni dve obliki človeškega obstoja: Ena je sreča, druga je žalost. Nič ni večno. Oboje ne ostane za vedno. Torej, um vedno nekaj kuha in pravi: “Hej, poglej sem. To je težava.” Težava izhaja iz pričakovanj. Um ves čas pričakuje srečo, ves čas zavrača bolečino. Torej, kaj ostane? Tisto, čemur se upirate, ostane. Kar sprejmeš, pride in gre. Kadarkoli pogledate življenje, poglejte, čemu se upirate ali česa se bojite. To je tisto, kar ostane. Kar imate radi, je vaše stanje. Če ste srečni, sploh ne boste vedeli, da je nekaj ostalo. Ostajalo bo, ampak ostalo bo tiho. A kadarkoli se nečemu dolgo upiramo, še posebej, če zavračamo kakšno od svojih slabosti… Ampak povejte mi eno osebo na tem svetu, ki nima slabosti. Moč ni vedno prednost. Vsi mamo prednosti in slabosti. In tako mora biti. Mi vsi, sedem in pol milijarde ljudi na svetu, imamo prednosti in slabosti. In tako mora biti. Če si rečemo: “Nimam slabosti”, lažemo, kajne? Vendar se trudimo, da zakrijemo vse svoje slabosti in pokažemo moč. Potem se moramo zamaskirati, nadeti maske. Smo hinavci. To je ravno tisto, kar ustvarja situacije ali težave. Če ste naravni, če ste spontani, če ste ti vi, nič ne postane problem. Pojavile se bodo situacije, vendar boste brez težav prešli vse situacije, ker vas rezultati ne vežejo. Sprejemate jih. Situacije se dogajajo, jaz se odzovem. Kadar koli se upirate, pride do trenja, tu je konflikt in z njim povezano nasilje. Ko je tu nasilje, je tu tudi bolečina. To so lahko misli, besede, dejanja. Ko je tu negativnost ali odpor, potem je s tem vedno povezana bolečina. Če pa si ljubezen in na vse gledaš kot na del sebe, vidiš samo sebe. Pravzaprav ni nič oddvojeno od vas. Vsi ljudje, na katere naletite ali vse situacije, s katerimi se srečujete v dnevu, vse so vaši odsevi. Kadar imate ogromen strah pred nečim, pride ta stvar, ker jo privlačite. Veste… Enako kot ljubezen. Ko imaš nekaj rad, še posebej, ko ljubiš sebe in sprejemaš sebe, privlačiš vse dobro tega sveta. Ko shranjujemo več in več in neradi delimo z drugimi, izražamo revščino. Kaj potem dobite od sveta? Revščino. Stanje revščine. Tako to deluje, veste.

Zelo pomembna resnica je, o kateri moramo razmisliti. Ta čas imamo samo na Zemlji, ravno zdaj v tem trenutku; drugega časa nimamo. Ne vemo, koliko bomo še živi. In namesto da bi se lotili slave, priznanja, spoštovanje, toliko različnih stvari, ki jih verjetno lahko postavite na steno ali police; če pomislimo: »Vem, da je moje življenje omejeno. Ne vem, koliko vdihov bom še imel. Torej, zakaj ne bi ta trenutek nekaj dal tej Zemlji.” To je edini čas, ki ga imamo. Nismo videli prihodnosti in nimamo preteklosti. Opravljeno je. Ta miselni pretok bi se moral zgoditi. Urediti se moramo čim lepše, da lahko svetu sporočimo, kar nam je dano sporočiti. Življenje je sporočilo; življenje je lekcija. Življenje je edini možen izraz.

Karkoli počnemo med budnostjo, nas določa, kar svetu pove, kdo smo. Vsi imamo svojo individualnost, svojo prisotnost, moč, namen, medtem ko smo živi. Ko enkrat postanemo lobanja, postanemo le še ena lobanja. Številne lobanje so se stopile z Zemljo; Zemlja je ogromno pokopališče. In ko nas ni več, ni nič več pomembno.

Torej, zdaj moramo pomisliti, ali je vredno kritizirati, presojati, primerjati, ogovarjati, obrekovati prostore, ugled ljudi, vse te stvari, ali se res splača? Živite in pustite živeti, ker je itak kratko življenje. Prej ali slej bomo vsi postali te lobanje. Brez slave, nič, kaj bo ostalo? Le tisto, kar smo storili ali pa smo dostavili svetu, ki ima v generacijah dosledno vrednost. Zato se spominjamo Shirdi Sai Babe, Jezusa, Krišne, Bude, Mahavire in ljudi, kot so Nikola Tesla, Albert Einstein in številni drugi ljudje, ki so dali svetu nekaj novega in izvirnega celo leta po njihovi smrti. Kar so doprinesli svetu, je bilo nekaj, kar je preseglo čas. Sicer pa se je čas, karkoli je že ustvaril, tudi raztopil, čas ustvarja in sprosti v času. Kje je torej prostor za ponos in ego, lastništvo nad akcijo, hrepenenje in navezanost na imetja in položaje, lastništvo nad ljudmi, zame in mojim? Upam, da boste med življenjem lahko videli nespametnost vseh teh. Po smrti vsega tega ni več. Nimate jih; vse izgine, postanemo popolnoma izničeni.

Prepuščam vam to misel. In samo izrekel bi vrstice iz te pesmi o tem kralju, imenovanem Harishchandra. O Harishchandri lahko preberete preko Googla. Kako je kralj postal siromak, nato pa si je kasneje vse povrnil.

Bil je preizkušen, na zelo zelo težak način. Toda preizkus je zaradi svoje poštenosti in resnice preživel. Nikoli se ni pritoževal, ko je moral služiti na pokopališču. Služil je, kot bi služil v palači. To je zgodba, ampak da lahko berete, ne pojasnjujem. Samo razlagam neumnost našega vsakdana, kjer smo ponosni na svojo lastnino in položaje, priznanja in zahvale, ki jih prejmemo, razočaranja, ko ga ne dobimo, so vse te stvari popolnoma neumne. Želel sem ti samo dati misliti. Govorili bomo o tem še v prihodnosti. Sporočite mi, če imate v zvezi s tem vprašanje, o katerem bomo v nadaljnjem razpravljali. V malajalamskem jeziku je bila ta pesem nekoč zelo priljubljena.

(Chaarthee Thilakam – to pomeni, da na čelu krasi pasto iz vermilijona ali sandalovine.

Cheekiyumaazhakaay – to pomeni dobro počesane in negovane lase.

Palanaal pottiya punnya sirasse, – O sveta glava, ki je bila veliko dni lepo vzdrževana in negovana.

Ulakam vellaaan uzhariyanee yo, vilapidiyathoru thalayodaaayi – to pomeni, ali ste isti obraz, ki je nekoč tekel in poskušal osvojiti ta svet? Oh, zdaj si postala samo nezaželena lobanja. Ste isti obraz, ki je bil nekoč svetovni osvajalec? Zdaj pa ste postali neuporabna lobanja, kisi je nihče ne želi.)

To misel pustim na z vami.

Imejte lep dan. To je Mohanji za vas.